Razved je slovenska beseda za orientacijo, ki se jo le redko uporablja. Pa naj bo tokrat vsaj enkrat v naslovu. :=)
Razved je torej vsako usmerjeno gibanje in iskanje cilja v naravi oz. vsako usmerjeno napredovanje. Pustolovci poznamo 4 nivoje orientacije po težavnosti. Prvi dve sta zelo pogosti pri pustolovskih tekmah, drugi dve pa bolj pri posameznih podvigih zaključenih skupin (taborniki, rajdovci ipd).
NIVO 1 - GPS ORIENTACIJA. Bistvo je uporaba elektronskih navigacijskih naprav (ponavadi kar s naloženo kartografijo), ki nam vedno pokažejo naš položaj. Izziv je v tem, kako maksimalno izkoristimo napravo in v odločitvah, ali izbrati od naprave ponujeno pot (smer), ali izbrati svojo. Posebne zabave: sledenje, analiza poti, primerjava poti
NIVO 2 - KOMPAS ORIENTACIJA. Je najbolj običajna, klasična orientacija. Imamo kompas, ki nam pokaže le smeri neba, ne pa tudi naše lokacije, in karto. Izziv je vedno znova in znova v določanju svoje lokacije glede na razpoložljive podatke. Omogoča tudi posebne zabave – npr. hoja po azimutu, tekmovanja
NIVO 3 – KARTA ORIENTACIJA. Je veliko bolj težavna kot klasična. V tem primeru imamo samo karto, ne pa tudi kompasa. Veliko bolje je potrebno opazovati okolico in karto in narediti veliko več primerjav. Izziv je vedno znova in znova določati stran neba in svojo lokacijo. Omogoča tudi posebne kategorije: znan/neznan teren - odprt razgiban/zaprt enoličen teren, dan/noč
NOVO 4 - NIČELNA ORIENTACIJA. Ja najtežja in tu se moramo znajti na vse možne načine, saj nimamo skoraj ničesar - ne karte, ne kompasa in ne GPS-a. Največkrat imamo le namige: opis poti ali kako skico. Izziv te orientacije je pravilno tolmačenje opisa poti, morebitnih skic, fotografij in drugih namigov, odlično opazovanje okolice ter tudi komuniciranje z njo – spraševanje domačinov, variantno preizkušanje ipd. Omogoča veliko kategorij – od resnih (vaje preživetja), do lažjih iger (iskanje »zaklada«, orientacija po spominu, fotoorientacija itd.)
Razved je torej vsako usmerjeno gibanje in iskanje cilja v naravi oz. vsako usmerjeno napredovanje. Pustolovci poznamo 4 nivoje orientacije po težavnosti. Prvi dve sta zelo pogosti pri pustolovskih tekmah, drugi dve pa bolj pri posameznih podvigih zaključenih skupin (taborniki, rajdovci ipd).
NIVO 1 - GPS ORIENTACIJA. Bistvo je uporaba elektronskih navigacijskih naprav (ponavadi kar s naloženo kartografijo), ki nam vedno pokažejo naš položaj. Izziv je v tem, kako maksimalno izkoristimo napravo in v odločitvah, ali izbrati od naprave ponujeno pot (smer), ali izbrati svojo. Posebne zabave: sledenje, analiza poti, primerjava poti
NIVO 2 - KOMPAS ORIENTACIJA. Je najbolj običajna, klasična orientacija. Imamo kompas, ki nam pokaže le smeri neba, ne pa tudi naše lokacije, in karto. Izziv je vedno znova in znova v določanju svoje lokacije glede na razpoložljive podatke. Omogoča tudi posebne zabave – npr. hoja po azimutu, tekmovanja
NIVO 3 – KARTA ORIENTACIJA. Je veliko bolj težavna kot klasična. V tem primeru imamo samo karto, ne pa tudi kompasa. Veliko bolje je potrebno opazovati okolico in karto in narediti veliko več primerjav. Izziv je vedno znova in znova določati stran neba in svojo lokacijo. Omogoča tudi posebne kategorije: znan/neznan teren - odprt razgiban/zaprt enoličen teren, dan/noč
NOVO 4 - NIČELNA ORIENTACIJA. Ja najtežja in tu se moramo znajti na vse možne načine, saj nimamo skoraj ničesar - ne karte, ne kompasa in ne GPS-a. Največkrat imamo le namige: opis poti ali kako skico. Izziv te orientacije je pravilno tolmačenje opisa poti, morebitnih skic, fotografij in drugih namigov, odlično opazovanje okolice ter tudi komuniciranje z njo – spraševanje domačinov, variantno preizkušanje ipd. Omogoča veliko kategorij – od resnih (vaje preživetja), do lažjih iger (iskanje »zaklada«, orientacija po spominu, fotoorientacija itd.)
Na kateri nivo se pa vi najraje spustite?
Ni komentarjev:
Objavite komentar