Razmah tekmovalnega trekinga in treking serij

V zadnjem času beležimo razmah tekmovalnega trekinga pri nas in na Hrvaškem. V Sloveniji ne toliko zaradi množičnosti udeležbe (velika udeležba je zaenkrat značilna le za Hrvaško), kot pa po želji posameznih organizatorjev pripraviti tako tekmovanje in predstaviti svoj kraj in omiljene trase treking publiki.

Torej je na razpolago veliko tekem, ki so se med sabo povezale na različne načine.

Predenj se kakega trekinga udeležimo, je morda dobro vedeti, kam posamezni trekingi spadajo.

Tako imamo:

A - trekinge izključno v Slovenski treking ligi (štejejo za točkovanje te lige = uradni treking lige)
PRIMER: Koroški treking (SI)

B - trekinge izključno v Hrvaški treking ligi (štejejo za točkovanje te lige = uradni treking lige)
PRIMER: Velebit Trekking (HR)

C - trekinge izključno v novo ustanovljenem mednarodnem Alpe Adria Treking Pokalu (štejejo za točkovanje te lige = uradni treking lige)
PRIMER: Brtonigla Adventure Treking (HR)

Č - trekinge, ki so hkrati v dveh od zgoraj naštetih lig (štejejo za točkovanje obeh lig = uradni treking dveh lig)
PRIMER: Škofjeloški treking (SI)

D - trekinge, ki so le "neuradno" priključeni Slovenski treking ligi, a ne štejejo za njene točke (neuradni treking, ne šteje za točke, a uporablajjo isto prijavno platformo)
PRIMER: Prednovoletni treking Velenje (SI), Zimski nočni treking Mislinja (SI)

E - trekinge, ki so "neuradno" priključeni Hrvaški treking ligi, a ne štejejo za njene točke (nekaj za zraven = neuradni treking, ne šteje za točke, a uporablajo isto ali drugo prijavno platformo)
PRIMER: Blatersa (HR)

F - samostojni trekingi na Hrvaškem (ni vključen ali priključen kaki ligi in ima samostojno promocijo in prijavo)
PRIMER: Učka mountain trek (UMT, HR)

G - samostojni trekingi pri nas
PRIMER: Mikroavantura ob torkih, Pustolovec Rajd (SI)

Izbira je tako zelo velika, skoraj vsak vikend lahko gremo nekam na treking "potekmovat", kako pa bo treking uspel, pa je odvisno od organizatorja in predvsem od nas samih.

Veseli december

Iz orbite se vračam na Zemljo. Zaradi motenj v komunikaciji se žal iz vesolja nisem uspel oglasiti.

Vidim, na naši pustolovski strani se je dogajanje meseca novembra razživelo. Jasno je torej, tudi če ne napišemo, da Pustolovec Rajd dela. Dela v soboto in nedeljo, dela med tednom. Ponudba dejavnosti je pestra, še posebej tisti z družinami si moramo čedalje bolj grizti ustnice in se doma usklajevati in iskati priložnosti za udeležbo. V ozadju se pletejo novi načrti in porajajo nove ideje. Malo spodbujeno s krtiko enega od sledilcev, malo pa tudi že prej, se, če malo izdamo, za Pustolovca pripravlja tudi prenova spletne strani, ki bo malce bolj oblikovana kot dosedanja (o tem se vsi strinjamo,pa nihce na glas ne govori). Oblikovalci ste seveda vabljeni, da ji daste, še preden ugleda luč sveta, svoj pečat.

V petek bo torej zaključno srečanje Pustolovca Rajda, hkrati pa bo to tudi začetno.
Ob tradicionlni rižoti se obeta še nekaj poslastic, za katerimi se vam bodo ali pa se že cedijo sline. Od totalne romantike do živalskega garanja. Povabljenci bodo v kratkih showih pokazali, kaj so, oziroma kaj bodo pustolovskega (=odbitega) počeli. Program poiščite na naši spletni strani.

Že v soboto in nedeljo se nam obeta začetek zanimivega programa, ki bo skušal malce bolj urejeno povezati in pripraviti tiste pustolvce, ki so malce bolj tekmovalno nastrojeni. Za naslednji ARS, ki bo praznoval desetletnico. Da ob hitrejšem napredovanju ne bo poškodb, da bomo za tekmovanja naslednje leto bolje fizično in psihično pripravljeni. Poleg večinoma individualnih treningov bomo posamezne discipline obdelali na tematskih vikendih, ki se bodo razvlekli v naslednjo pomlad. Če želiš, da bi se priključil "reprezentanci" Pustolovca Rajda, te bomo seveda z veseljem zaposlili.
Letošnji dosežki Pustolovca Rajda nam pri vsem skupaj pomenijo samo še dodatno motivacijo.

V naslednjem letu bomo skušali tudi ostale pustolovšičine in akcije Pustolovca razpisati malo prej. Zdaj je marsikomu razpis v zadnjem trenutku onemogočil, da bi se ga udeležil. Res je, da so nekatere pustolovščine malce omejene z vremenskimi razmerami, ampak vreme za pustolovce res ne bi smelo biti problem.

Posebej bo treba poskrbeti za oblikovanje baze. Potencialnim pustolovcem moramo pokazati, da so predsodki o tem, kaj zmoreš in kaj ne, le v glavah ljudi.

...
Same neumnosti streljamo naokrog.
kot da bi vedeli, da ne obstaja krog.
...
Ko me lovijo neveste, sam.
Ko so ljudi polne ceste, sam.
In vse dokler bo bolelo gledati v oči,
me bo srce razumelo, kam bežim.
... Siddharta,VI,Sam

Spanec

Spet ena ubijalska.

Sleepmonster. Vedno me je zanimalo, kako se telo odziva na pomanjkanje spanja. Žurov, ki so trajali kaj več kot do enih dveh zjutraj, nisem nikoli preveč dobro prenašal. Naslednji dan sem se zbudil zgodaj, pa čeprav sem budilko izklopil, da bi ja lahko malo potegnil. In potem sem bil cel dan matasat. In to neodvisno od tega, ali sem ponoči kaj spil ali pa abstiniral. Ta občutek je zadnja leta le še močnejši.

Danes bo isto. Deset kilometrov nad zemljo, polnoč, sonce sveti kot poleti. Še malo, pa se bomo vtirili v orbito. Na potovanju do Marsa bo občutek za čas, za dan in noč povsem izginil. Sonce bo le žareča krogla, ki se bo oddaljevala. Saj sem vedno želel spoznati Marsovce. Prve dni je vedno težko. Ko bi spal, je dan, in ko si buden, je noč. Če nimaš urnika, ki bi te držal v ritmu, se hitro vse sesuje. Vesoljček si že na Zemlji.

Ampak če si na adrenalinu, je drugače. Če je pred mano začrtan cilj in pot jasna, potem mi noč brez spanja ne pomeni kakšnega velikega problema. Telo je v gibanju, mišice ogrete, srce veselo bije. Spanec se, sploh če me vzdušje motivira, sploh ne prikrade. Imajo po navadi glava z izbiro poti dovolj dela. Ponoči itak, podnevi pa tudi.

V soboto sem bil na prvi tekmi Zimske orientacijske lige v Pliskovici. Hec res, da se je Zimska liga začela, še preden se je navadna končala. Skupinski štart, kontrole pa različne. Odbezljamo skupaj, pa že po nekaj minutah ostanem sam. In teren, super, deset metrov gor dol, totalen kras, poti nobenih, če pa že so, so pa v glavnem zaraščene. V glavnem gozd, sem in tja neizrazita jasa. Prve štiri kontrole poberem tako hitro, da pozabil, da sem četrto že pobral in odtečem v napačno stran. Seveda mi kmalu ni več nič jasno, in ko čez dobrih 15 minut po naključju naletim na naslednjo kontrolo, se mi zazdi, da bo treba še enkrat po četrto. Odtečem do tja in ugotovim seveda, da sem tam že bil. Naprej gre bolj ali manj gladko, grem bolj previdno, da se ne bi še enkrat izgubil. "Kako bi bilo tu ponoči?" se sprašujem, ko sredi gozda odkrivam skrite kontrole. "Po mojem bi bil lahko celo noč v gozdu", si mislim, in napredujem. Rezultat seveda na koncu ni tak, kot bi si želel. Malo treninga bo potrebno, škoda, da si nisem utrgal časa za udeležbo na trening kampu.

Na pustolovskih tekmovanjih je orientacija sicer lažja, vseeno pa je dobro, da vsaj eden v ekipi sledi poteku poti na karti. Še bolje dva, saj se, posebno, ko utrujenost zmanjšuje prisebnost, hitro zgodi, da narediš napako. In če se dva ne strinjata, potem je to znak, da je treba malo bolje pogledati na karto.

Še bolje je, če branje karte obvlada celotna ekipa. Hodeči počitek pride vsakomur prav, sploh če tekmovanje/ projekt/ pustolovščina traja več kot en dan in eno noč. Prva budna noč ne predstavlja problema, druga pa že prinaša s sabo privide. Letos na ARSu je bilo kar zanimivo. Pohorje je oživelo, v nobenem trenutku nismo bili sami. Nekateri sicer niso hoteli priznati, da drobne škrate, ki so nas opazovali izza dreves, prav razločno vidijo... 

No, da končam po enem tednu, ritem se je sesul, vsak dan dve tri ure spanja, se sreča, da imamo simulacijo bazena. tam se tolk utrudim, da lahko nekaj ur mižim.
 drugače bi me pa tale breztežnost ubila. elektrode na glavi me vedno znova opomnijo, da nisem doma. potovanje na Mars je naporna stvar.

Danes se Rajd loteva pustolovskega križevega pota. Nebeški razgledi so se po ledeni noči odprli po neodkriti bližnji okolici Ljubljane

lep pozdrav iz orbite.