Na znanem forumu se je razvila debata o tem, kaj bi tekači (po sili razmer) raje imeli na svoji siceršnji tekaški oz. pohodniški progi.
Izbirali so med pasjimi dreki na eni in klasičnimi odpadki torej smetmi - (embalaža ipd.) na drugi strani.
Oboje danes pogosto srečujemo v urbanih in oburbanih okoljih, čeprav se zavest onesneževalcev in sprehajalcev psov vendarle povečuje.
No pa poglejmo obe kategoriji.
Smeti delujejo najprej vizualno in tako tekača estetsko motijo pri njegovem uživanju neokrnjene narave oz. urbano dovrženega tekaškega okolja. Odpadki na tleh (steklenice, gradbeni odpadki, zidaki, kabli) so lahko tekačem v temi tudi nevarni, da si zvijejo gleženj, spotaknejo, steklo nas lahko celo poškoduje. Večina smeti oz. odpadkov pa je seveda navarna za vodne in zemeljske vire.
Pasji iztrebki delujejo na popolnoma nasproten način. Nagazimo, zato ker jih ravno ne vidimo. Psi pač ne uporabljajo toaletnega papirja. Predvsem delujejo na naš voh -vsi poznamo tisti prepoj, ko napr. stopimo s "pasjimi" čevlji v avto ali stanovanje. To je tudi edina nevarnost. Verjetnost padca (zdrsa) ob stopu na drekec in okužbe je nekoliko manjša :)
Rezultati:
Večina tekačev se je raje odločila za s smetmi zasvinjano progo, a brez kakcev, z obrazložitvijo, da ti že eden kakec lahko pokvari dan, če ga prineseš domov, v svojo dnevno sobo.
Odločilna je bila torej dnevna soba.
Zanimivo je nadalje spreminjati količine kakcev in smeti na trasi.
Koliko kosov smeti je potemtakem vreden en kakec na progi, oz. koliko smeti ob progi bi tekači zamenjali za en kakec - morda 1 proti 10, 1 proti 100?
ali enostavneje...
Pri kateri množini smeti bi tekač, ki ga sicer moti en potencialni kakec, rekel:
"
Dost mam, zdaj pa raje drek, kot pa vsa ta množina smeti!"Koliko je vaše razmerje? Je večje ali manjše od ena?
Pustolovski pogled je malo drugačen. Vse zavisi od velikosti dnevnega prostora (sobe). Dokler je ta omejen na stanovanje ali hišo, je razumeti običajne rekreativce.
Ko pa se vaš bivalni prostor razširi na vso okolico in šele takrat, ko vso naravno okolje, ki vas obroža, dojemate kot vašo dnevno sobo, smo veliko bolj pozorni na klasično onezneževanje kot na drekce.
Pasji drekci - da seveda ne bi mislili - tudi pustolovcem itekako smrdijo, a mi smo kao malo drugačni - brodimo po potokih, snegu in lužah in zdi se, da je prav to rešitev za drekce. V skrajnem primeru jemljeno drekcepekce kot psihiloško oviro na poti in se ji moramo znati zoperstaviti.
Za smeti pa je bolje, da jih sami odnesemo na ustrezen prostor ali pa prijavimo divje odlagališče Ekologom brez meja (toda o tem kasneje).
Tisti, ki se redno ali občasno rekreirate oz. trenirate v naravi in bi radi hkrati bolje spoznali Slovenijo, na drugi strani pa se tudi bolje privadili oriantacije, lahko dodate v vaš dnevnik treninga novo rubriko.
