Lovci in pustolovci

Pa naj bo tokrat ena lovska - o lovcih.

Pustolovci in lovci sta dve sila različni druščini z zelo podobnim imenom. Pustolovci lovimo pustolovščine - torej izzive in doživetja, lovci pa lovijo živali. To je za njih doživetje. Osebno ne poznam človeka, ki bi bil hkrati pustolovec in član lovske družine.

Osnovna načela lova sicer govorijo o lovu kot dejavnosti za zaščito in uravnavanje živalskega sveta v naravnem okolju (ker se sam sistem menda ne zna uravnavati). Ljubitelji narave in vsega živega pa se ne moremo znebiti občutka, da gre večini lovcem po glavi le ena stvar - to je ODSTREL!

Ali ste že kdaj slišali, da bi se lovci v vaški gostilni hvalili, kako so tlačili seno srnicam v krmišče? :) Pa si klub temu imajo veliko za povedati in upam, da res pretiravajo.

Ampak pozor, post ni namenjen kritiki lovcem. Ugotavljam, da ima lov, tako kot je trenutno še vedno organiziran, tudi nekaj takih (na pol koristnih) stvari, ki so zanimive za nas pustolovce. To so:

1. Lovska koča - lovske koče lahko služijo kot odlični ciljni objekti pri treningu orientacije (npr. azimutiv) v zaprtem gozdu. Včasih se da v njih tudi popiti pivo...

2. Lovska pot - lovske poti veljajo za poti v bolj odmaknjene predele. Njihov začetek je ponavadi skrit, zato so te poti včasih kar mistične. Lovske poti niso markirane in so znane po lepi nadelavi, udobnih (pa čeprav včasih drznih) prehodih v obliki lepih okljuk ipd. Lovske poti so enostavno lepe.

3. Lovske preže - s prežami si pomagajo lovci nagledati plen, ki ga tja ponavadi privabijo s krmišči. Za nas so preže zanimive kot topografski objekt za orientacijo, kot objekti za začasno deponijo opreme na pustolovščinah in kot zavetje za počitek ali celo prenočišče na dolgih in napornih podvigih.

4. Lovska organizacija. Organizacija lova temelji na načelih prostega prehoda v naravnem okolju in organiziranosti v lovske družine, ki imajo svoje rajone. Lov se torej odvija v vseh gozdovih, neodvisno od lastništva. Novejši veleposestniki se zelo trudijo, da bo imeli lastne privatne pravice v svojih gozdovih, kar posledično pomenilo omejevanje dostopa do njihovih gozdov.

Klasični primer drugačne urejenosti lova je Avstrija, kjer le lov (pa tudi ribolov) v domeni lastnika zemljišča. Vsi že dobro poznamo našega koroškega onostranega Slovenca Pawlitscha (Pavličevo sedlo) in njegovih gozdov tik čez mejo, kjer bog ne daj, da bi kdo (razen njegovih visokih lovskih gostov) stopil v njih in uporabljal njegove gozdne ceste. Iz istega lovskega nagona je dolga leta preprečeval odprtje mejnega prehoda Pavličevo sedlo, dokler niso zgradili obvoza mimo Lesnika.

Pustolovci in lovci imamo torej skupno to, da se zavzemamo za proste prehode skozi naravno okolje. Tukaj smo z njimi (proti vedno bolj agresivnim velelastnikom) v istih bojnih vrstah oz. in po načelu javnega dobra skupaj tulimo v isti rog.

Ali pa je to prikrito sodelovanje (prav zaradi nekaj taistih rogov na njihovih stenah), z naše strani moralno sporno, ali ne, pa presodite sami.