Alpinjana je ena sama !!

Alpinjana je kolesarska pot po Alpah okoli tromeje SLO-IT-AUT, ki smo jo zasnovali v skupini Pustolovec Rajd. Pot vodi krožno čez 8 prelazov - z neizmerno serijo veličastnih gorskih panoram in poveličuje sožitje med narodi, ki žive na tem področju.

Alpinjana je privlačna za kolesarje vseh vrst. V svojih etapah nudi namreč elemente oz. zadovoljstvo za vse kolesarske profile (cestni, trekingaški, MTB in downhill). Od oktobra 2011 je na vseh osmih prelazih tudi vpisna knjiga za evidenco in vtise. Do danes je celotno Alpinjano v manj kot 24 urah premagalo enociferno število ljudi.

Značilnost Alpinjane je 8 alpskih prelazov, ki vsak po sebi skrivajo posebnost in se dopoljnjujejo v celotno visokodoživljajko turo.

Celotna Alpinjana poteka krožno - pri tem se na vsak prelaz vzpnemo iz ene in spustimo na drugo stran. Potujemo iz doline v dolino in prav zaradi tega se okolica oz. panorama okoli nas spreminja in nas vedno znova navdužuje.

Prelazi (to so kontrolne točke Alpinjane)
Pot poteka čez naslednja prelaze/sedla:
- Vršič
- Predel (Paso del Predil)
- Sella Nevea (V Žlebeh, Nevejsko sedlo)
- Patoc (Potok)
- Sella di Compdogna (Vrh nad Rudo, Rudni vrh)
- Sella Lussari (Višarsko sedlo)
- Bartolosattel (Vrtliško sedlo, Sella di Bartolo, Bistriško sedlo)
- Korensko sedlo (Wuertzenpass)

Razgledi Alpinjane
Če pri Vršiču (1) navdušujejo Špik, Škrlatica, Prisojnik, Razor, Mojstrovka, Jalovec in vse trentarske gore, prevladujejo pri Predelu (2) Mangart, Loška stena in Jerebica. Pri Nevejskem prevalu (3) smo tik pod Kaninsko skupino, kakor tudi nad slovito serijo Špikov nad planino Pecol. Prelaz Patoc (4) je cukrček, kjer uživamo v razgledih na Strmo peč in skrivnostne Samide in Jovete, pogled pa na drugi strani uide k bližnjemu karnijskimu mogotcu Zug dal Boru in seveda Lopiču, ki je najbolj zahodna julijska gora. Naslednji prelaz Vrh nad Rudo oz. Sella di Sompdogna (5) povezuje dolini Dunjo in Zajzero. Nad Dunjo kraljuje velikan Montaž z njegovo divjino. Videti je tudi Strmo peč in Naborjetske gore na drugi strani. Za Zajzero pa so značilni najbolj spektakularni razgledi na celotno Viševo in Montaževo skupino. Šesti prelaz poteka čez Višarsko sedlo (6), kjer panoramo Zajzere zaključujeta Višarje in Kamniti lovec. Sedmi prelaz je Bartolosattel, (7) ki pa je že v Karnijskih Alpah. Tu ob šumenju Vrtlinovega potoka lahko še vedno občudujemo nazaj Julijce, blizu je prvi karnijski dvatisočak Ojsternik, na drugi strani pa nam pogled že uhaja na veličastne Ziljske Alpe (Čegla gora). Zadnji prelaz Korensko sedlo (8) nudi poglede nazaj proti Avstriji na Dobrač, Osojščico in še dlje in kar je glavno - vračamo se domov, v Slovenijo in pogled se odpre na domače slovenske Julijce - Martuljško skupino, Ponce, Rjavino in nenazadnje na našega - samo enega in enkratnega in nam vsem v srce položenega očaka -Triglava.

Pustolovska bičikleta

Tak je blo...
Enkrat sem enmu nalagal o pustolovcih in o naši - kao "prilagojeni" pustolovski opremi. Pa me taisti preseneti s preprostim vprašanjem:

"Kaj te mate tak posebnega na teh vaših beciklih?"

Malo me je zaprl, potem sem vdahnil in začel, da zlo veliko...ampak da nisem mislil na siceršne tehnične značilnosti koles, ki jih uporabljamo tekmovalci v Adventure race oz. pustolovsci na pustolovščinah. Da mu torej ne mislim govoriti o teži, znamkah koles, da se ne bom se spuščal v okvirje in nastavke, niti v pogonske dele, kaj šele v menjalnike, kolesa, zavore in amortizerje. Bla...bla..bla...itak nisem niti prav velik profi okol tega.

Prav tako mu ne bom bluzil o običajnih dodatkih kot so razne torbe, torbice, prtljažniki, blatniki ipd.,ki so tudi pomembne.


Tak da sem se mu odločil mu našteti 10 kolesarskih pripravkov, ki so za pustolovce najbolj značilni.
In sicer sem mu jih pripravljen celo razvrstiti po padajoči pustolovskosti (nižje kot so so, jih uporavlja še več drugih kolesarskih profilov)

Torej:
Pustolovski pripravki na kolesih po padajoči pustolovskosti :-O

1. Pripomoček za vleko na elastiko.
To je posebni plastičen tulec, pritjen pod sedež, da štrli nazaj kot nekakšen repek od becikla. V njem je elastika z zanko oz. vponko na zunanji strani, ki se jo elatično potegne ven in poten se lahko tako (kar med vožnjo) nekdo naveže odzadaj, da ga sprenji vleče. Bolj enostavna izvedba tega je brez tulca, samo da se je potrebno v tem primeru za privezovanje ustaviti. To napravico uporabljamo samo v adventure race in pustolovščinah in praktično ni videti podobnega nikjer drugje.

2. Pripomoček za olajšanje nošnje kolesa.
Gre za sivo penasto izolacijsko cev, na eni strani vzdolžno prerezano, ki jo namesto na toplovodno cev, namestimo na okvir kolesa in ga potem z užitkom nosimo na ramenih, brez da bi nas žulijo v rame in hrbet in tam seveda, kjer se ne moremo voziti (strmine). Ta zadeva je tipična za pustolovščine, kjer se prebijamo s kolesom čez terene, kjer je veliko nošnje kolesa.

3. Nosilec za karto.
Pritrjen je na krmilo, vrtljiv in omogoča vpenjanje karte, road booka, kompasa ipd. Verzij je veliko, od preprostih lastoročno izdelanih, do kompliciranih in dragih. No, to pa ni več izključno pustolovska zadeva, saj ga uporabljajo tudi mtb-orientacisti in kolesarski popotniki.

4. Pokazatelj sledi
V nosilcu za bidon imamo beli sprej in iz njega dol, v tla usmerjeno cevko. Če želimo zanamcem (npr. ekipi za nami) pokazati našo smer na križiščih, kam smo zavili, enostavno med vožnjo oz. zavijanjem pritisnemo sprej in naredi se sled v smeri, kamor smo zavili.

5. Trailgator
Trailgator je ameriška pogruntavščina za vleko otroškega kolesa. Starš vpne otroško kolo tako, da mu dvigne sprenjo kolo in tako se naredi neke vrste tandem. Trailgator je tako zelo primeren za družinske pustolovščine (tudi za daljše razdalje in grobe terene), ima pa še eno veliko pustolovsko uporabnost, namreč nanj lahko navežemo sprednji del čolna, ki je odzadaj na posebnih dvokolesih za čoln, tako lahko peljemo čoln na izlet oz. do naslenje etape veslanja.

6. Merilec razdalje
Medtem ko kolesarji želijo čimbolj izpopolnjene računalniške naprave, potrebujemo mi merilce razdalje za osnove informacije o turi in seveda za orientacijo. A naš problem je, da se s kolesi prebijamo po različnih terenih. Kolo vlečemo tuid skozi goščave in pravilo je, da se te naprave hitro izgubijo, saj jih veje hitro odtrgajo z nosilcev. Vsak pravi pustolovec mora torej svoj števec krepko dodatno pritditi s silver tapejom ali vezicami.

7. Zvonec
Ja, zvonec je koristna stvar za pustolovce. Tako urbanem okolju, kjer opozarjamo ljudi, tako v divjhini, kjer je včasih bolje kdaj pocingljati, kot pa basati medveda ... in še to, da boste vedeli, da vseh pravilih AR piše, da mora biti kolo tekmovalcev opremljeno po CP predpisih in ta prezpogojno zajemajo tudi zvonec.

8. Silver (duct) tape.
To je močan lepilni, saj tekmovalci včasih pred tekmo kar tekmujemo, kdo bo oblepil svoje kolo z več energije (energeske tablice) ipd. Eni na pedala zalepijo tudi SPD-jke, da jih organizator med prevozom ne izgubi.

9. Rezervne zračnice.
Če mislite, da so kolesarske zračnice uporabne le za na feltno, se motite. Mnogo-uporabnost rezervnih kolesarnih zračnic sem že opisal v postu o zračnicah, zatorej poglejte kar tja.

10. Svetila.
Pravi pustolovec ima luč tako na kolesu, kot tudi na čeladi (čelu), prva je fiksna in sveti v smeri belance, druga pa v smeri pogleda. Danes so najboljše belančne luči na polnilne akumolatorje, tako da se vedno znova postavlja vprašanje, kam namestiti le-te. Torej ali ga imeti v nahrbtniku, ali spet nekam zalepiti na kolo oz. zanj žrtvovati neko torbico ipd. Seveda je tu isti problem dobrega fiksiranja, da nam goščava, v katero pustolovci tako radi zabredemo, ne "potegne" vse te dodatne opreme z bezikla, mi pa tega v mukah in znoju še opazimo ne.

Trije veliki N-ji za vsako pustolovščino

Kaj je to sploh pustolovščina???
Vsak posameznik ima (glede na njegovo dojemanje okolja in okolice) svoje mnenje o tem, kaj naj bi bila pustolovščina in kaj je to pustolovsko dejanje.

Osebno menim, da pustolovsko dejanje lahko definiramo kot aktivnost, ki jo označujejo trije N-ji:

- Namen in njegova Napoved
- Neobičajnost
- Nepredvidljivost

Namen in njegova napoved pomeni, da je pustolovščina zaključeno dogajanje(dejanje) z zgodbo, ki ima dokaj jasno opredeljen namen ali cilj. Namen pri Pustolovščineh Pustolovca Rajd je rešitev pustolovskega problema, pri tekmovalnih pustolovšinah pa je namen tekmovalne ekipe priti v cilj in doseči dober rezultat (ranking).

Neobičajnost. Pustolovske aktivnosti se tako izvajajo na nanavaden način, na nenavadnem kraju, ob nenavadnem času, v nenavadnih količinah in v neobičajnih kombinacijah.

Nepredvidljivost. Vse, kar se počne, se dogaja v nepredvidljivih okoliščinah. Vsak načrtovalec pustolovščine se sicer ponavadi predhodno seznani z osnovnimi okvirji (možnostmi) izvedbe pustolovščine in tudi predvidi rešitve za morebitne najbolj kritične elemente pustolovščine. A celotna izvedba ima v vsakem primeru status izrednega športnorekreativnega dogodka, ki se ga izvaja prvenstveno = nasploh prvič (first ever adventure)

Zračnice

kolesarske zračnice


Vsi tisti, ki še uporabljamo navadne zračnice za kolo, vemo, da je potrebno imeti na vsaki daljši turi vsaj eno rezervo ali pa komplet za krpanje. To je standart. Če je na delu ekipa, naj imajo po možnosti vsi enake zračnice (z istimi ventilčki). Ampak to je dolgočasno, zato gremo naprej...

Nadalje izrabljene kolesarske zražnice so odlične kot pripomoček za vezanje in pritjevanje, saj če jih zategnemo, dobro držijo. Primerne so za pritjevanje npr. čolna na strešni nosilec avta (na daljših vožnjah seveda hkrati s štrikom). Pa na prtljažnih kolesa, na nahrbtnih ipd.
Odlična stvar tudi za pritrditev kolesa na čoln ali pa pritrditev čolna na kolo :)

Tudi, če zelo boli rit na kolesu, lahko rezervno zračnico, ki jo poprej malo napumpamo, navijamo okoli sedeža in si tako v sili razmer sedež omeščamo :)) (to sem enkrat na eni dolgi tekmi res naredil, ker sem prej 8 ur v neoprenu veslal v nekem trdem sedežu čolna, pa se mi je rit vnela...pol smo pa morali kolesariti še pa še).


avtomobilske zračnice

Odlične so za hidrospid, kjer se z njimi spustimo po reki navzdol. Mi smo seveda celi v vodi. Imamo jo pred ali pod seboj za vodilo od zaščito pred udarci.

Dobre so tudi na daljših in izpostavljenih plavanjih, da jih uporavljamo kot bojo, da nas ne povozijo gliserji, na zračnico lahko damo tudi ruzak, da z njim ne plavamo, ali pa jo uporabimo kot pripomoček za počitek na vodi (dolga plavanja).

Seveda pa so tudi te zračnice dobre za "meščanje" sedežev ali naslonjačev v čolnih, kajakih ipd, če v sili nimamo drugega. To se ponavadi zgodi na tekmah, ko dobimo razna plovila, na katere nismo vajeni...



tovornjaške in traktorske zračnice:

Te pa so mnogo večje in debelejše, zato jih s pridom lahko uporabljamo za prečenja jezer ali rek, ko je voda zelo mrzla, ko nimamo neoprena in se ne bi želeli v celoti močiti.
Primer je prečkanje jezera pozimi, kjer smo skoraj v celoti na zračnici, le noge so v neoprenskih zoknih in plavutkah so za pogon v vodi. Delujejo kot enojen splav.

Če jih več povežemo (z dilami ali brez), dobimo večji splav, v katerem lahko gre v vodo ob vsakem času tudi več ljudi (npr cela ekipa na tekmi - taka splavarjenja na zračnicah smo že videli na tekmah v Romuniji in na Hrvaškem).
Zelo lepo je raziskovati reko iz zračnice.

Te zračnice so primerne tudi za transport koles čez vodo oz. plavanje s kolesom. Kolo navežemo na veliko napihnjeno zračnico in plavamo, tako, da vlečemo kolo na zračnici za seboj.

Tudi, ko moramo prenesti čoln čez vodo (npr. jezero), lahko tega varno namestimo na zračnico in plavajoč vlečemo čez jezero zračnico s čolnom na njej, da se le-ta ne zmoči (ha, ha, to pa je že hec, da vidim, če ste še zbrani...).

Aha, še zimska radost...spust po zasneženem hribu navzdol po zračnici je omiljena disciplina Zimske avanture v Sloveniji.

Možna je tudi vleka tovora po snegu (recimo kolesa), če kombiniramo smučanje in kolesarjenje.

Torej - ni, da ni, s temi zračnicami in jih je enostavno trema imeti!

...no pa tudi pumpa v ruzaku ob vsem tem ni čisto nič odveč... :)

Vzami skiro in zmagaj!

Skiro se počasi, a nezadržno prebija med pustolovske discipline.

Začelo se je tako, da so na tekmah adventure race uvedli pred leti rolanje kot dodatno disciplino. A glej ga zlomka, eni zapriseženi advenčr rejserji nis(m)o znali dovolj dobro rolati in smo morali na tekmah teči z rolarji v ruzakih.

Potem smo skapirali, da imajo tudi skiroji "inline" kolesca in da je pri njih pogon prav tako na odriv, kot pri rolerjih.
Zlobirali smo organizatorje in ti so pri disciplini rolanje uradno dovolili uporabo vseh "inline odrivnih" pripomočkov med katere spadajo rolerji, skiroji, skike, smuč.tekaške rolke. Izbira torej ostane na tekmovalcu, kaj bo uporabil (oz. kaj sploh zna uporabiti).

Sprva sem bil na tekmah s skirojem skoraj edini, potem nas je bilo sčasoma več.

SKIRO IN PUSTOLOVSKA TEKMA
Poglejmo, kje so prednosti skiroja na AR tekmi:

Prednosti:
- ni potrebno preobuvanje
- hitre tranzicije
- primeren za slabe terene (makadam, jarki, poškodovan asfalt) - tekmovalci skočijo dol in odlaufajo oviro in potem skok nazaj)
- primeren za strme terene - tekmovalci skočijo dol in laufajo v hrib, kar je lažje teči kot rolati v hrib; dol po strmem hribu, pa se s skirojem pelješ kot gospod (saj lahko lepo po penzionistično bremzaš) :)
- je razmeroma varen (za tiste, ki ne rolajo)
- je zložljiv in zato lahko nosljiv (tudi razmeroma lahek)
- možno se je navezati na rolerja v tvoji ekipi z elastiko za vleko
- razmeroma poceni (ca 35€-premer kolesc 15cm,oz. ca.60€premer kolesc 20cm)

Slabosti:
- na ravnem lepem asfaltu in na daljših odsekih so rolarji vseeno neprimerno hitrejši in je skiro nekunkorenčen
- možnost podcenjevanja (tudi pri skirojih so možni hudi padci)


SKIRO IN PUSTOLOVŠČINA PUSTOLOVCA RAJD

Pri pustolovsščinah ima skiro popolnoma drugačno uporabno vrednost.
Izkazal se je za zelo uporabnega na odsekih, kjer mora pustolovec premagati neko daljšo asfaltno razdaljo. Ponavadi je lahko asfaltna razdalja v sestavi kakega daljšega trekinga in v tem primeru, po mnogih prehojenih kilometrih v gozdu, namesto nabijanja po asfaltu zelo paše vožnja s skirojem.

Pri tem se sploh ne rabimo obremenjevati, ali bo asfaltna etapa ravna ali hribovita - s skirojem zlahka vse opravimo (glej zgoraj prednosti skiroja).

Prav tako se ne rabimo obremenjevati s preobuvanjem in, ko skiroje več ne rabimo (konec asfaltnega odseka), ga enostavno skrijemo v grmovje in ga po pustolovščini pridemo iskat.

Ja tako enostavno je to.

Za konec naj povem, da je vožnja s skirojem lahko tudi zelo zanimiva - tako v naravi, kot v mestu (tukaj mislimo vsakodnevne migracije - npr. v službo, na faks, v trgovino...).

Pozor dekleta - skiro je tudi zelo dober za trening odrivnih in ritnih mišic.

Sam se veliko vozim s skirojem po opravkih. Hec pa je, da ga potem zložim in si ga obesim okoli ramen kot torbico.

Še ta informacija ne bo odveč:
Aluminijasta dolga svetleča stvar na ramenih pa deluje na prvi pogled kot brzostrelka, zato varnostniki na upravnih enotah, bankah in poštah včasih s kančkom očesa malo trznejo, ko s "šmajserom" na ramenih vkorakam...