17. 1. 11

Najvišja gora

Določiti najvišjo goro sveta je zahtevneje, kot se zdi na prvi pogled.

Lahko določimo najvišjo goro, glede na vsako od štirih osnovnih zemeljskih sestavin: ogenj, zemljo, vodo in zrak.


Ogenj: ta se nahaja v sredici zemlje, zato tukaj velja za najvišjo tista gora, ki je najbolj oddaljena od geometrijskega središča zemlje (za to pa vemo, da ni čisto prava krogla in so zato gore, ki so bližje ekvatorju od središča bolj oddaljene). Najvišja gora na svetu je v tem primeru šesttisočak Chimburazu v Ekvadorju, ki je za kar 6384,4 km oddaljen od središča zemlje, bolj kot katerakoli druga zemeljska točka.


Zemlja: tukaj velja za najvišjo tista, ki se najvišje dviga od zemeljskega platoja (za plato velja manj kot 10 stopinjski naklon v pasu okolice gore), kjer koli na planetu, pa četudi v morski globini. Najvišja gora v tem primeru je Mauna Kea na Hawajih, ki se od dna Tihega oceana dviga kvišku za več kot 10.000m, čeprav iz vode sega kvišku le dobrih 4.000m.


Voda: voda je pravi zakon, zato je definicija najvišje gore glede na vodo najbolj uveljavljena. Vse se ravna po ničelni višini morja in nadmorskih višinah. Po tej definiciji je največji Mt.Everest z 8.848m nadmorske višine.


Zrak: ta definicija je nekoliko v zraku, a najvišja gora naj bi bila tista, za katero porabimo največ zraka, da se povzpemo nanjo iz njenega vznožja - torej od tam, kjer se začne taka strmina, pri kateri začnemo hitreje dihati., če jo hočemo premagati. Najvišja je torej gora z največjo višinsko razliko od vrnožja do vrha, pri stalni naklonini, ki je vedno večja od 15 procentov. Gore kandidatke za ta naziv se morajo tako "začeti" v nižavah blizu morja, morajo biti predvsem strme (gradient) in se morajo jasno ločiti od okolice.
Mislim, da vse v tem primeru govori za Krn, saj je treba nanj od Soče premagati večjo višinsko razliko kot na Triglav iz Vrat. :))

14. 1. 11

Če gre glava, gre tudi telo!

Skoraj vsi poznamo zgornji rek oziroma modrost umetnikov gibanja, cirkusantov, pa npr. ubežnikov iz zaporov, tihotapcev in seveda jasno tudi jamarjev.

Ta rek pravi enostavno, da če gre skozi neko odprtino glava, gre (skozi) tudi telo. Glava je torej glavni atribut gibanja. :)

Nenazadnje se s tem srečamo že ob rojstvu, ko je treba pač z glavo naprej prodreti v ta naš svet. Potem na koncu pride še telo, kot nekaj, kar gre itak skozi, mar ne.

Rek povzemamo tudi pustolovci, saj se je treba na pustolovščinah marsikdaj prebijati skozi neke odprtine, preduhe, poligone itd. Tam je treba na hitro oceniti, ali bo šlo skozi in to lahko enostavno izmerimo z betičko, ki je pri tem pravo merilo prehodnosti. :)

Pozor, za pustolovce pa velja ta rek še v enem, mnogo širšem pomenu.

To je pri izvajanju dolgih, napornih in mukotrpnih večstokilometrskih pustolovskih tekmovanj in zapletenih pustolovščin - takrat, ko je treba enostavno vztrajati, vzdržati, ko se je treba boriti in se ne predajati, ko je treba prenašati sotrpine, se prilagajati in iz sebe vleči zadnje resorse.


In takrat spet pride do izraza naš rek: Če gre glava, gre tudi telo!


To zdaj pomeni, da tisti, ki ima v glavi "pošlihtano" zadevo (nekateri sicer pravijo, da je "premaknjen"), zadevo uspešno spelje, ta drugi, ki je morda fizično celo močnejši, pa obstane.


In podoben rek: "Vse je v glavi" poznajo tako mnogi ultraši in drugi vzdržljivostni športniki.

;)

Glava torej ni kar tko ena brezvezna petkilogramska kugla, ki jo nosimo med rameni, ampak, kot smo ugotovili, odlično merilo prehodnosti - takšno ali drugačno.


12. 1. 11

Najvišji vrhovi držav

Ko se pride na obisk v neko tujo državo, se spodobi za pustolovca, da osvoji najvišji vrh te države. In predenj se pustolovci letos razpršimo po svetu, je dobro imeti spisek vseh držav sveta in njihovih najvišjih gora. Wikipedia to ponuja in sicer od Everesta 8848m, kot najvišjega na Kitajskem in v Nepalu, do najvišje točke Maldivov, ki se nahaja 2 metra nad morsko gladino.
Evo ga:




Zavihajmo torej rokave in se lotimo dela :)